Človeške dejavnosti
Izpuh vozila: To je pomemben vir dušikovega dioksida. Pri nepopolnem zgorevanju goriva med prevozom nastajajo velike količine dušikovega dioksida. Koncentracije dušikovega dioksida so zaradi gostega prometa vozil in visokih emisij še posebej visoke v času prometnih konic ali na območjih z zastoji.
Industrijska proizvodnja: številni industrijski procesi, kot so kemična proizvodnja, proizvodnja električne energije in proizvodnja jekla, sproščajo velike količine dušikovega dioksida. Elektrarne-na premog, rafinerije nafte, cementarne, obrati za proizvodnjo dušikove kisline in dušikovih gnojil ter proizvodnja eksplozivov so glavni viri emisij dušikovega dioksida. Te industrijske dejavnosti običajno vključujejo visoko{3}}zgorevanje ali kemične reakcije, ki proizvajajo dušikov dioksid.
Poklicna izpostavljenost: Določeni poklici, kot so varjenje z razpihovanjem acetilena, galvanizacija, čiščenje kovin in rudarstvo, lahko posameznike izpostavijo tudi dušikovemu dioksidu. Materiali ali postopki, ki se uporabljajo pri teh poklicnih dejavnostih, lahko proizvajajo dušikov dioksid.
Naravni procesi
Strele: med nevihtami izjemno močno električno polje v zraku raztrga molekule zraka, zaradi česar postanejo prevodne. Tok strele ustvari veliko količino toplote, zaradi česar se že ionizirani komponenti zraka dušik in kisik združita in proizvedeta dušikov dioksid. Čeprav je količina dušikovega dioksida, ki nastane s tem naravnim procesom, relativno majhna, lahko pod določenimi pogoji, na primer na območjih s pogostimi nevihtami, znatno poveča lokalno koncentracijo dušikovega dioksida.
Vulkanski izbruhi: med vulkanskimi izbruhi se-na površje izvržejo visokotemperaturna magma in plini, ki vsebujejo velike količine dušikovih oksidov, vključno z dušikovim dioksidom. Ti dušikovi oksidi difundirajo v ozračje skupaj z vulkanskim pepelom in plini ter vplivajo na okoliško okolje.
Gozdni požari: med gozdnimi požari goreče rastlinje proizvaja velike količine dima, ki vsebuje različne škodljive snovi, vključno z dušikovim dioksidom. Ta dim ne le onesnažuje zrak, ampak lahko tudi škoduje ekosistemom.
